top of page

PREVENTIVNA CEPLJENJA DIHURJEV

Updated: Aug 7, 2021

CEPLJENJE PROTI KUŽNIM BOLEZNIM


Cepljenje proti kužnim boleznim je za dihurje izrednega pomena, saj jih s preventivnim cepljenjem zaščitimo proti zelo nalezljivi okužbi z virusom pasje kuge, poleg tega s cepljenjem preprečimo širjenje infekcije na druge dihurje. Pri dihurjih okužba s tem virusom pomeni 100 % smrtnost. Pasjo kugo povzroča morbillivirus iz družine Paramyxoviridae. Okužba se širi preko aerosola in kontaktno z izcedkom iz oči/nosnic, preko urina, iztrebka ter tudi preko kože.


Klinični znaki, ki jih pri okuženem dihurju opazimo, so povišana telesna temperatura, kašelj, kihanje, izcedek iz oči in nosnic, gastrointestinalni znaki (neješčnost, slabost, bruhanje), živčni znaki in občutljivost na svetlobo, lahko pride tudi do pojava dermatitisa. Smrt nastopi hitro, v nasprotnem primeru je smiselna humana evtanazija dihurja.


Edina zaščita proti bolezni je redno cepljenje dihurjev proti kužnim boleznim.

Dihurja prvič cepimo pri starosti 12-16 tednov, čez en mesec cepljenje ponovimo (»booster doza«), nato pa vakcinacijo ponavljamo na 1-2 leti. Dokler dihur ni cepljen, njegovo gibanje omejite na notranje prostore, prav tako naj ne bo v stikih z drugimi dihurji ali psi. Če želimo dihurja cepiti pred starostjo 12 tednov, sta namesto ene potrebni 2 ponovitveni ("booster") dozi v razmaku 3-4 tedne.


Mlad beli dihur Mango

Za cepljenje se dogovorite pri veterinarju, ki ima izkušnje z dihurji. Pred cepljenjem veterinar opravi temeljit kliničen pregled, saj lahko cepimo le zdrave živali. V primeru zdravstvenih težav, je pred cepljenjem potrebna ustrezna terapija. V Sloveniji za vakcinacijo dihurjev uporabljamo cepiva, ki so registrirana za pse, saj cepiv za dihurje še nimamo na voljo. Pri cepljenju uporabimo polovično dozo pasjega cepiva, ki ga apliciramo v podkožje.


Po cepljenju lahko pride do alergijske reakcije – te so sicer redke in se običajno kažejo kot praskanje, rdečica na mestu aplikacije, utrujenost, zmanjšan apetit ali bolečina na področju aplikacije zdravila. Tovrstne reakcije večinoma izzvenijo same po sebi. V najhujših primerih lahko pride do hude reakcije, ki se kaže kot anafilaktični šok. Tveganje za reakcijo je nepredvidljivo, se pa načeloma povečuje z vsakim cepljenjem. Najbolj kritičnih je prvih 20-30 minut po cepljenju, zato je smiselno, da dihur vsaj 1 uro ostane na opazovanju pri veterinarju, preden ga odpeljete domov.


Znaki anafilakse se kažejo kot povišana temperatura, bruhanje, driska, zatečen obraz, oteženo dihanje. V tem primeru je potrebno takojšnje ukrepanje – veterinar začel s tekočinsko terapijo IV ter dihurju apliciral ustrezna zdravila, po potrebi dihurja namestimo v kisikovo kletko.


Tudi v primeru, da do reakcije po cepljenju ne pride, je doma smiselno pozorno opazovati dihurja še približno 3 dni po cepljenju.


Belil dihur Gucci med počivanjem

CEPLJENJE PROTI STEKLINI


Cepljenje proti steklini je obvezno, če želimo s svojim dihurjem prečkati državno mejo. V tem primeru mora biti dihur nujno označen z mikročipom, v potnem listu pa mora biti zabeleženo cepljenje proti steklini. Če se pripravljamo na obisk tujine ne smemo pozabiti cepljenja opraviti pravočasno – žival lahko namreč prečka mejo šele po 3 tednih od prvega cepljenja proti steklini, ko se vzpostavi dovolj protiteles.


Prvo cepljenje lahko opravimo pri starosti 12-16 tednov, nato sledijo letne revakcinacije. Za dihurje, ki države ne zapuščajo in se ne udeležujejo javnih prireditev, cepljenje ni potrebno.


!!! Cepljenj proti kužnim boleznim in proti steklini nikoli ne izvajamo naenkrat! Med obema cepljenjema naj bosta vsaj 2 tedna razlike.



Teja Rosa, dr.vet.med.

125 views0 comments

Recent Posts

See All

Comentários


bottom of page