Revija KMETOVALEC, februar 2021
Tako kot pri vseh domačih živalih tudi pri konjih zajedajo zunanji zajedavci. Te po večini majcene živalce so tekom evolucije razvile prav poseben način življenja in prehranjevanja. Večinoma živijo na gostitelju, nekatere vrste, predvsem garjavci, pa vrtajo rove v koži. Poznamo veliko različnih vrst, a se bomo tukaj osredotočili na tri pogoste: uši, klope in podrepne muhe.
UŠI
Uši spadajo med žuželke, nimajo razvitih kril in ne letijo. Imajo dorzoventralno sploščeno 2-4 mm dolgo telo. Ker živijo na konju, imajo posebej prilagojene noge s »kaveljčki« na koncih, da lahko plezajo in se premikajo po konju. Najraje se ustalijo na bolj kosmatih delih telesa, kot so rep, griva in pod biclji. Poznamo veliko vrst uši, a so vrstno posebne, kar pomeni, da zajedajo samo pri eni vrsti gostitelja. Konje zajedata dve vrsti uši, in sicer Haematopinus asini in Damaliniaequi, obe razširjeni po vsem svetu. Celoten razvojni krog uši poteka na konju. Samica uši odlaga jajčeca na dlake konja, kjer se izležejo in vse razvojne oblike uši ostanejo na svojem gostitelju. Jajčeca se ležejo 5–20 dni, odvisno od vrste uši in podnebnih pogojev (bolj je toplo, prej se izležejo).
Kako prepoznati infestacijo z ušmi?
Klinični znaki so lahko zelo blagi do zelo močnih, odvisno od jakosti in festacije. Konji se praskajo, grizejo in so nemirni. Dlaka izgubi lesk, na delih kože lahko zaplate dlake celo manjkajo. Pri bolj kroničnih primerih se pojavijo kraste na koži. Konji lahko začnejo počasi izgubljati težo zaradi nenehne iritacije, manjše količine zaužite hrane in stresa. Ob res močnih parazitozah se lahko pojavi slabokrvnost.
Na srečo se ni težko spopadati z ušmi pri konjih in jih v relativno kratkem času odpravimo. Najučinkovitejši so injekcijski antiparazitiki, ki jih aplicira veterinar, lahko pa se zdravljenja lastniki lotijo s topikalnimi pripravki, a jih je na celem konju zaradi velikosti težko temeljito vtreti v dlako, sploh če je v zimski dlaki. Poleg tretiranja konja moramo biti pozorni tudi na opremo, saj s krtačami, podsedelnicami, dekami in ostalo opremo lahko prenesemo zajedavce na druge konje. Če so konji v čredi, pa je pri dalj časa trajajočih parazitozah potrebno zdraviti celo čredo.
KLOPI
Ti zajedavci spadajo med pajkovce. Od žuželk jih najlažje ločimo po številu parov nog. Žuželke imajo tri pare, pajkovci pa štiri. Klopi postajajo v svetu in pri nas vedno večja težava. Pri nas je veliko različnih vrst klopov, ki zajedajo pri konjih. Za razliko od uši klop ne preživi celega življenja na gostitelju, temveč se prisesa na konja le, kadar se hrani. Čeprav so slepi, zaznajo amoniak, ki ga oddaja žival, zaznajo pa tudi toploto in tresljaje. Ko gre žival mimo, se primejo dlake in najdejo primerno mesto na koži, kjer se bodo prisesali. Klopi sami po sebi ne povzročajo večjih težav, na mestu vboda se lahko razvijejo krastice, vozliči pa tudi velika hladno-edematozna področja pod kožo. So pa nevarni za konje predvsem zaradi bolezni, ki jih prenašajo. Vsi poznamo boreliozo, ki jo povzroča Borrelia burgdorferi, med drugimi patogeni, ki jih prenašajo klopi, pa so še Babesia caballi, Anaplasma phagocytophilum in druge. Zato je potrebno paziti predvsem na preventivo, čeprav ni veliko preparatov na voljo, vprašljiva pa je tudi učinkovitost. Ti pripravki so različni spreji, polivi, praški za v hrano. Če pa ima konj kljub vsemu veliko klopov, je potrebno še bolj natančno spremljati njegovo počutje in obnašanje ter ob spremembah, pojavih sumljivih povišanih temperatur, čudnih šepanj čimprej pokličemo veterinarja, da preveri, če ni konj zbolel za eno od klopnih bolezni.
PODREPNA MUHA
Podrepna muha ali Hippobosca equina mogoče ni med najbolj običajnimi zajedavci v Sloveniji, se pa pojavlja vedno pogosteje in je prav, da jo omenimo. Spada med leteče žuželke. Čeprav ima razvita krila in lahko leti, se zadržuje na konju pod repom in med zadnjimi nogami. Ko se premika po živali, izgleda kot majhen pajkec, ki hitro hodi levo in desno. Prehranjuje se s sesanjem krvi, kar konje močno vznemirja. Plemenska kobila ima lahko med zadnjimi nogami cel roj podrepnih muh, zaradi česar lahko odbija žrebe od sesanja. Konji so nemirni in pod stresom. Podrepna muha zajeda tudi na ostalih velikih domačih in divjih živalih, zato so rezervoar v naravi divji prežvekovalci, najdemo pa jo lahko tudi na nekaterih pticah. Zatiranje je dokaj enostavno z različnimi preparati proti žuželkam.
Matej SLANA, dr. vet. med.
