Reprodukcijski potencial vsakega zdravega rojenega teleta je izjemen. Predvidevamo, da žensko tele razpolaga s 150.000 »potencialnimi« jajčnimi celicami, moško pa z nemerljivimi milijardami spermijev.
Z naravnim pripustom se izkoristi le neznaten del tega reprodukcijskega materiala. Povprečno bo bik tako dal od 25 do 70 telet, krava pa samo eno tele na leto. Z razvojem umetne oploditve je bistveno zmanjšana količina potrebnih spermijev za oploditev krave. S tem je omogočeno hitrejše širjenje gensko superiornih bikov. Na drugi strani pa je genski potencial krave zanemarjen. Kot smo zapisali, krava povprečno da eno tele na leto, v življenju pa od šest do deset telet. Tisto, kar je razvoj umetne oploditve omogočil za bika, nam embriotransfer omogoča za visokoproizvodno, gensko superiorno kravo – veliko hitrejše širjenje superiorne genetike in pridobivanje mnogo številnejših kakovostnih potomk.
Kaj je embriotransfer? Embriotransfer je metoda, ki nam omogoča, da pri kravah nizke proizvodnje, slabega eksterijerja, ki prenašajo slabe lastnosti na potomke,pridobimo teleta vrhunskih genskih lastnosti in proizvodnje. Embriotransfer je že dlje časa priljubljen v govedoreji, tako v mesni kot mlečni vzreji. Večino tehnologije, ki jo uporabljamo zdaj, so razvili v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Prvi embriotransfer so opravili na kuncih leta 1890, ko so presadili embrije kuncev angora v maternico breje belgijske kunčice. Na gospodarskih živalih je bil uspešen embriotransfer leta 1930 pri kozah in ovcah, pri svinjah in kravah pa leta 1956 v Angliji. Na začetku so embrije vrhunskih krav vsadili v maternice prejemnic s kirurškim posegom. Pozneje, z razvojem nekirurških metod, pa je embriotransfer postajal vse bolj zanimiv.
Embrio je potomec krave darovalke in bika, s katerim je ta osemenjena. Krava sprejemnica omogoči samo »zatočišče« za zarodek v svoji maternici, kjer mu da prostor in hrano, potrebno za njegovo rast. Prejemnica je torej samo inkubator, ki omogoča rast, razvoj in rojstvo teleta, s katerim ni v nobenem genskem sorodstvu.
Kako začeti? Prvi korak je izbira darovalke. Merila za izbiro so odvisna od vzreje – mlečne ali mesne. Osnovna misel je seveda zaslužek. Pri izbiri darovalke za vzrejo mesne pasme govedi je pomemben prirast oziroma zaslužek prodaje telet, ki smo jih dobili z embriotransferjem. Pri izbiri darovalke za prirejo mleka so osnovna merila prirejena količina in kakovost mleka ter ocena zunanjosti. Postopek je primeren za gospodarstva, ki želijo izboljšati kakovost črede v sorazmerno kratkem časovnem obdobju.
Pri izbiri darovalke mora biti krava popolnoma zdrava v reprodukcijskem smislu ter mora imeti najboljše možne rezultate v proizvodnji.
Merila za izbiro darovalke:
da sta bili predhodno potrebni največ dve osemenitvi do brejosti; redno se goni v pravilnih časovnih razmikih; nima vidnih patoloških sprememb na reprodukcijskih organih; doba med telitvama ni daljša od 365 dni; pravilno je grajena in pravilnega okvirja; na potomke ne prenaša degenerativnih sprememb; je v optimalni kondiciji, ker se presuhe ali predebele krave nagibajo k zmanjšani plodnosti; maščoba in beljakovine v mleku so v pravilnem razmerju – kot znak pravilne metabolične bilance zaradi pravilne prehrane ter proizvodnje.
Postopek embriotransferja
Začnemo s superovulacijo pri darovalki. Superovulacija je postopek pridobivanja več jajčnih celic v enem spolnem ciklusu oziroma v eni pojatvi. S tem postopkom je mogoče dobiti deset ali več vitalnih jajčnih celic. Apliciramo hormone, s katerimi spodbudimo rast in razvoj primarnih foliklov na jajčnikih ter številne ovulacije. Darovalke semenimo s semenom vrhunskih bikov. Jajčne celice ne ovulirajo istočasno, zato kravo semenimo večkrat v določenih časovnih razmikih. Zaradi boljšega uspeha istočasno uporabljajo tudi semena dveh različnih bikov. V tem primeru je po rojstvu teleta potrebna DNK-tipizacija oziroma dokazovanje očetovstva.
Sedmi dan po osemenitvi je postopek spiranja maternice darovalke. Živali damo epiduralno anestezijo in s posebnim postopkom speremo maternico. Tako pridobljeno tekočino, v kateri so oplojene jajčne celice – embriji oziroma zarodki – pregledamo pod mikroskopom, kjer ločimo embrije in ocenimo njihovo kakovost. S tem dobimo zarodke, primerne za presajevanje v krave ali telice prejemnice.
Lahko jih presadimo sveže ali pa globoko zamrznemo, kar s shranjevanjem v tekočem dušiku omogoča skoraj neomejen čas uporabe zarodka.
Prihodnost reprodukcije v govedoreji je v hitrem širjenju kakovostne genetike s povečano proizvodnjo in razvijanjem embriotransferja. Prepričani smo, da imamo dovolj znanja in možnosti, da to korenito spremenimo s spoštovanjem stroke ter prizadevnega dela dobrega gospodarja na vsakem gospodarstvu.
