Marley je ljubek kosmatinec, 4-letni bernski planšarski pes, ki je čez poletje urgentno potreboval našo pomoč. Bil je na sprehodu s svojimi lastniki, ko so mu nenadoma odpovedale tačke in ni več mogel hoditi.
Na ambulanto so ga prinesli s povišano telesno temperaturo (40,1 stopinj Celzija), kljub temu, da so ga po poti na kliniko predhodno ohlajali že več kot 1 uro. Sprva smo vsi pomislili na toplotni udar; Marley je namreč zelo velik kuža, pred tem pa je bil na intenzivnem 2-urnem sprehodu. Temperaturo smo sicer počasi znižali, vendar nam nekaj vseeno ni dalo miru – tistega poletnega dne temperature ozračja sploh niso bile tako visoke, Marley pa je bil samček v izredno dobri kondiciji in redno fizično aktiven.
Pregled krvi je pokazal precejšnja odstopanja, povišane so bile vnetne celice, ledvični parametri, najbolj pa so nas presenetile vrednosti jetrnih encimov, ki so bile tako visoke, da jih aparat sploh ni mogel izmeriti.
Marleya smo hospitalizirali in začeli z intenzivnim zdravljenjem. Pretirano je uriniral, urin je bil temne barve, moten. Analiza urina je pokazala prisotnost krvi, specifična gostota urina je bila močno znižana, pH pa povišan. Kljub začetni terapiji se mu je stanje vidno slabšalo, telesna temperatura mu je nenehno nihala, apetita ni imel. Poleg tega mu je močno zatekla mošnja, pojavile so se pikčaste krvavitve na ušesih in stanje se mu je tako poslabšalo, da smo se za hip že zbali, da Marleyu ne bomo več mogli pomagati.
Odvzeli smo mu še vzorec krvi za serološko testiranje in ga poslali v laboratorij za pregled na leptospiro.
Leptospira je bakterija, ki povzroča bolezen, ki ji pravimo leptospiroza. Bolezen prizadane različne vrste domačih živali (govedo, prašiči, psi, konji, mačke) ter tudi človeka, vendar je pri ljudeh bolezen običajno mila, podobna gripi in mine sama od sebe. Okužimo se lahko preko kontaminirane vode ali hrane ter z neposredno izpostavljenostjo urinu okuženih živali. Pri psih se akutna oblika bolezni najpogosteje pojavi v povezavi s poškodbo ledvic in okvaro jeter, za subakutno obliko pa so značilni močno povišana telesna temperatura, neješčnost, bruhanje, pretirano pitje in uriniranje (PU/PD), odpor do gibanja, vodi lahko celo v pogin.
Marleyev izvid je bil pozitiven.
Takoj po prejemu izvidov smo mu zamenjali antibiotik, ga dali na podporno terapijo za jetra, ves čas hospitalizacije je prejemal tekočinsko terapijo, dnevno dozo crkljanja in dohranjevanja, saj sam še vedno ni hotel jesti.
Stanje se mu je čez nekaj dni končno začelo izboljševati. Redno smo preverjali njegovo kri in ko so prej zvišani parametri začeli padati, smo ga dali v domačo oskrbo. 10 dni po urgentnem pregledu smo ponovno vzeli vzorec krvi in parni serum poslali v laboratorij, da vidimo, če so se titri protiteles proti leptospiri znižali.
Test je bil negativen in vsi smo si končno lahko oddahnili.
Od takrat smo bili z lastniki ves čas na vezi zaradi novosti glede Marleyevega počutja, Marley je pa redno prihajal na kontrolo krvi. Ledvične vrednosti so se kmalu vrnile na normalno, jetrni encimi pa so se še naprej vztrajno zniževali, dokler niso dosegli skoraj normalne vrednosti.
In kar nas je najbolj presenetilo po vsem, kar se je zgodilo – vsakič, ko se Marley oglasi mimo ambulante, rep drži visoko v zrak in veselo maha z njim, nam pa vsem deli mokre poljube.
Bila je dolga in tudi čustveno naporna pot za vse nas, toda Marley se je na koncu vendarle rešil leptospiroze.
V izogib tovrstnim okužbam svetujemo redno letno cepljenje proti kužnim boleznim, to pa vendarle ni zagotovilo, da kuža ne more zboleti. Na tržišču so cepiva, ki nudijo zaščito proti 2 ali 4 serovarom leptospire, ki se najpogosteje pojavljajo v določeni regiji, vseh podvrst leptospire pa je veliko več, cepljenje pa ne prepreči možnosti okužbe proti serovarom, ki v cepivu niso zajeti. Do tega problema je prišlo tudi pri Marleyu; bil je namreč redno cepljen, preglavice pa mu je povzročila podvrsta leptospire, ki v cepivu ni zajeta.
Vendar kakor pravijo – konec dober, vse dobro! Marley sedaj veselo uživa svoje pasje življenje, zopet navdušeno hribolazi, lastniki ga pa po tej grozljivi izkušnji razvajajo kot še nikoli dotlej – tako, kot si kosmatinec tudi zasluži!