Paranalne žleze so žleze, ki služijo označevanju teritorija, nahajajo pa se levo in desno ob anusu. Najdemo jih pri vseh mesojedcih, ki s feromoni označujejo svoj teritorij, tako pri samcih kot pri samicah. Druga naloga žlez pa je, da s svojim mastnim izločkom premažejo stene anusa, da se blato lažje izloči. V normalnih pogojih sta žlezi v velikosti fižola, njun izloček pa je vodene konsistence, svetlo rjave barve z značilnim neprijetnim vonjem.
Žleze se pri zdravih živalih običajno praznijo ob blatenju, žival pa lahko izloček »izpusti« tudi ob velikem stresu.
Problem nastane, kadar se žleze ne praznijo same. Takrat izloček v njih zastaja, žleze se povečajo, to pa lahko vodi do nastanka vnetja ali celo okužbe, v najslabšem primeru pa lahko nastanejo tudi ognojki (abscesi). Če teh ne zdravimo pravočasno, lahko nastanejo rane ob predrtju ognojka, kar je pa za živali izredno boleče.
S tovrstnimi težavami se najpogosteje srečujemo pri psih manjših pasem, pri mačkah so težave s paranalkami redke.
Vzrok za težave z žlezami je pogosto preobčutljivost na hrano (alergije), uživanje nekaterih zdravil, lahko pa tudi prisotnost zajedavcev – torej karkoli povzroča mehko blato ali celo drisko. Kadar je blato mehko, to ne pritiska dovolj na žlezo, zato se žleza ob blatenju ne izprazni, kot bi se v normalnih pogojih.
Da ima naš pes težave s paranalnimi žlezami, najprej posumimo, če se pes »vozi« po zadnji plati ali pa si grize in liže okolico anusa. Prav tako smo pozorni, če je blato mehko ali tekoče, žival ima povišano telesno temperaturo, je občutljiva na področju zadnjika, cvili od bolečine ob blatenju, širi se neprijeten vonj.
Če opazite tovrstne težave, je smiselen obisk veterinarja, ki bo pravilno izpraznil žleze ter pomagal odkriti vzrok težav. Izloček zamašene žleze je gost rjave ali sive barve, lahko je tudi temen in zrnat (kot mleta kava). Ob prisotnosti vnetja je lahko tudi rumeno-zelenkaste barve, lahko pa najdemo tudi gnoj in kri.
Če se pojavi vnetje oz. nastane ognojek, ki se v najslabšem primeru celo predere, je zdravljenje nekoliko bolj komplicirano. Običajno bo veterinar predpisal antibiotike in zdravila proti bolečinam ter vnetju.
Načeloma se paranalnih vrečk ne odstranjuje, razen v res skrajnih primerih, ko se vnetja konstantno ponavljajo ali pa če so v žlezi prisotne novotvorbe. Nezaželeni stranski učinki, ki se lahko pojavijo po taki operaciji, so nezmožnost zadrževanja blata ali pa nenehno siljenje na blatenje, pri katerem do odvajanja sploh ne pride. Zato se takega posega res poslužujemo samo takrat, ko druge rešitve ni.
Kot pri vsakih težavah, je tudi pri težavah s paranalnimi žlezami najboljša preventiva. Poskrbeti moramo kvalitetno hrano, redno uporabljati zdravila proti zajedavcem (antiparazitiki), ter živalim zagotoviti dovolj gibanja. Žlez nikoli ne stiskamo preventivno, saj lahko tako poškodujemo same žleze, mišice okrog anusa pa lahko s takim početjem oslabijo in zato ne zadržujejo blata kot je treba.