Vitamin D je v telesu živali in ljudi pomemben za normalno homeostazo mineralov v telesu. Uravnava raven kalcija in fosforja ter s tem izgradnjo kosti. Ima pomembno funkcijo pri imunskem sistemu. V telesu se nahaja v dveh oblikah, in sicer v obliki vitamina D2 (ergokalciferol) in vitamina D3 (holekalciferol).
Vitamin D2 govedo dobi predvsem s predelavo vlakninske komponente prehrane s pomočjo vampove mikroflore, nahaja pa se tudi v vitaminskih mešanicah za prehrano govedi. Vendar slednja oblika vitamina D pri imunskem sistemu nima tako pomembne vloge, prav tako je ta oblika manj učinkovita pri uravnavanju mineralov v telesu. Vitamin D3 je biološko bolj aktivna oblika vitamina. Govedo ga dobi predvsem z endogeno sintezo v koži pod vplivom UVB svetlobe (neposredna sončna svetloba), lahko pa se dodaja tudi v obliki prehranskih dopolnil. S študijami je dokazano, da povečanje izpostavljenosti sončni svetlobi kot tudi povečan vnos vitamina z dodatkom vitaminskih mešanic ali parenteralno injekcijsko aplikacijo dvigneta serumsko raven vitamina D. Raven vitamina D se v mleku še bolj dvigne, če je govedo dalj časa zunaj na paši. Zadostna količina vitamina je nujno potrebna tako v krvnem obtoku živali (zaradi njenega zdravja) kot tudi v mleku, ki predstavlja vir vitamina bodisi za novorojeno tele bodisi za ljudi, ki bodo to mleko uživali.
Pomanjkanje vitamina D v telesu se pri teletih kaže v slabem priraščanju, slabi dlaki brez leska in trdi okorni hoji, hujša pomanjkanja pa lahko vodijo v rahitis in osteomalacijo.
Rahitis se pojavi kot posledica neravnovesja mineralov v telesu. Iz prebavil se resorbira premalo kalcija, ki je sicer nujen za dobro izgradnjo kosti. Kostnina je tako porozna, mehka, kosti se ukrivljajo, pojavlja se vnetje sklepov oziroma artritis. Kalcij je potreben tudi za delovanje mišic, zato ob pomanjkanju opazimo ohlapnost mišičnine in težko vstajanje živali.
Pomanjkanje vitamina pri odraslih živalih poleg naštetih težav s skeletnim sistemom povzroči tudi reprodukcijske težave (anestrija, retencije posteljice po porodu) in težave pri novorojenih teletih. Porod za kravo predstavlja zelo stresni moment. Takrat je potreba po vitaminu zelo visoka, zato se priporoča vitaminizacija brejih krav osem dni pred porodom. Teleta krav z deficitom vitamina D so slabše vitalna, pogosto imajo zadebeljene sklepe, trdo hojo, lahko tudi ukrivljene okončine. Tudi mrtvorojenih telet je več. Molznice z deficitom vitamina D imajo slabšo mlečnost, podvržene so poporodni parezi (sindrom obležale krave). Seveda je vsebnost vitamina nizka tudi v mleku takih krav, kar posledično za novorojenega teleta pomeni spet slabši vnos vitamina s prehrano.
Neglede na starost živali pomanjkanje vodi tudi v slabšo odpornost organizma, saj ima vitamin D pomembno funkcijo pri diferenciaciji in dozorevanju imunskih celic ter pri nastajanju protiteles.
Pomanjkanja vitamina so redkeje opažena pri rejah, kjer so živali veliko časa na paši in so tako izpostavljene direktni sončni svetlobi. Sinteza vitamina D je enako učinkovita pri močno odlakanih živalih kot pri živalih s krajšo in redkejšo dlako. Večje koncentracije tako dosežemo poleti, ko je dan daljši, pozimi pa so ravni vitamina v krvi nižje. Kljub temu da so moderni hlevi zračni in svetli, se moramo zavedati, da steklo zadrži večino UVB svetlobnega sevanja. To pomeni, da bo sinteza vitamina D mogoče kljub zadostni svetlobi slaba. Tako je v hlevski reji dodajanje vitamina v prehrano ali injekcijska vitaminizacija govedi zelo pomembna. Večje potrebe po dodajanju vitamina pričakujemo v zimskih mesecih.
Sončno svetlobo lahko v hlevih nadomestimo z UVB žarnicami, ki glede na študije zagotovijo enako učinkovito sintezo vitamina D kot naravna sončna svetloba. Verjetno ni treba poudarjati, da je tak nadomestek sončnih žarkov bistveno dražji kot naravna različica, poleg tega pa bo verjetno vsaka krava precej bolj vesela dneva, preživetega na svežem zraku, kot pa žarnice v temnem hlevu.
Polona Padežnik, dr.vet.med.
Revija KMETOVALEC, marec 2021