V Sloveniji narašča ozaveščenost o dobrobiti rejnih živali in njihovi prijazni oskrbi. Z dobro namenskim mišljenjem se kot nekoč ponovno povečuje tudi reja živali na prostem.
Volkovi, medvedje, lisice in risi, ki zaidejo v okolje, ki ga naseljuje in izkorišča človek, se obravnavajo kot nezaželeni plenilci. Ali lahko sobivajo človek, čreda živine in plenilci na enem območju? Pri tem vprašanju prihaja do številnih nesoglasij s strokovnimi in čustvenimi argumenti. Pri ravnovesju med človekovimi ekonomskimi interesi in preživetjem ogroženih divjih živali prihaja do različnih mnenj. Zveri je tekom let vedno več in zaidejo tudi v urbano okolje – iz življenjskega okolja jih ne moremo odstraniti, lahko pa na pravilen in dober način pred njimi zaščitimo svoje živali.
Že iz davnine je znano, da se srečanje domačih živali (drobnice, govedo, kopitarji …) in plenilcev lahko konča s krvavim izidom. Hkrati država poskuša ustvariti ugodne habitate za življenje velikih zveri in iz tega razloga se njihova populacija povečuje.
Najučinkovitejša rešitev zaščite rejnih živali je stara toliko kot prijateljstvo med človekom in psom. Psi so že v preteklosti sledili pastirjem, jim pomagali pasti in varovati čredo. Ta močna vez pri sodelovanju se je ohranila še danes. Vsakemu, ki ima čredo živali predvsem v bližini gozda, kjer je tudi življenjsko okolje zveri, svetujemo, da razmisli, kako lahko na najbolj naraven način zaščiti svoje živali.
Živinorejci v večini uporabljajo električne pastirje, ki so odlična rešitev pri omejevanju naših živali, da ne zaidejo s pašnikov. Električni pastir pa ne varuje pred vdorom volka in medveda na pašnik. Šele tam, kjer je pašnik zaščiten s psi čuvaji in električnim pastirjem, je res zaščiten. Vedeti moramo, da je od velikosti črede in pašnika odvisno tudi število psov, ki naj bi čredo varovali.
Večje je število psov, večji bo učinek ob morebitnem napadu zveri.
Čredo najučinkovitejše zaščiti krdelo psov (vsaj trije primerni čuvaji). Med pse, ki varujejo živino, sodijo pastirske pasme, kot so kraški ovčar, tornjak, kangal, šarplaninec, abruški ovčar … Ti psi vse dni v letu preživijo s čredo, so njihova družina in ob nevarnosti naredijo vse, da »svoje živali« zaščitijo. Te pasme imajo že iz davnine izoblikovan značaj in s tem nagon, ki hrepeni po zaščiti vsega, kar pripada lastniku. To v vsakdanjiku s takšnim psom pomeni, da so tudi doma veliko bolj zaščitniški do lastnika, svoje družine, posestva, črede … Takšni psi so s srcem popolnoma predani svojim ljudem, zato so na živinorejskem posestvu tudi odlični družinski člani.
Lastnik pa je tisti, ki psu mora zagotovit dobro vzgojo že od mladička naprej kljub temu, da nagonsko ščitijo živino.
Izobraževanje se začne že pri pravilni izbiri vzreditelja. Pri dobrem psu čuvaju je socializacija zelo pomembna. Mladičke je potrebno čimprej vključiti med delovne, pastirske pse (že v prvih tednih življenja). Mladički posnemajo starejše pse in se s tem učijo vedenja in obnašanja z drugimi živalmi. Najlažje je, če mladiček že od rojstva naprej živi z jagenjčki ali telički. Ker odraščajo skupaj, se zelo navežejo drug na drugega. S tem se pes počuti kot pripadnik črede in jo bo nagonsko čuval. Od črede se odrasli psi nikoli ne oddaljijo in odvračajo vse, ki poskušajo vstopiti na njeno območje. Učenje čuvanja črede pri pastirskih psih lahko poteka tudi do dveh ali treh let starosti. Sam razvoj in učenje mladega psa moramo kot lastniki spremljati in nemudoma posredovat pri želenem ali nezaželenem vedenju.
Delovna linija pastirskih psov pomeni, da ti psi učinkovito čuvajo čredo. Ni nemogoče vzgojiti dobrega čuvaja iz mladička razstavne linije, je pa zelo pomembno, da je pes kot mladiček deležen vzorcev iz okolice, kjer živi s svojo materjo. Zavedati se moramo, da se bo pes, ki je živel v delovni liniji in so njegovi starši že usposobljeni za čuvanje, tega hitreje priučil. Psi, ki ne živijo na kmetijah kot delovni psi, seveda tudi imajo zaščitniški nagon v sebi, ga bo pa potrebno prebuditi in mu ga pokazati. Obstajajo tečaji in šolanje psov za vzgojo čuvaja v čredi.
Ob visokih električnih mrežah so se torej zelo učinkovito pri varovanju črede izkazali psi čuvaji. Take pse je potrebno doživljenjsko vzgajati in usmerjati pri vsakodnevnem delu. Rezultati so odlični in živinorejci poročajo o ničnih ali zelo zmanjšanih napadih na živino.
Katja Lužar