Eden naših težjih dermatoloških primerov je 10 let star kuža, ki je na Zambo prvič prišel pred dvema letoma zaradi kroničnega vnetja ušes. Zaradi živahne narave psa imamo veterinarji in lastniki mnogo težav pri pregledovanju in negovanju njegovih ušes. Sklepamo, da je kuža alergičen na določene vrste hrane, zato je dieta pomembno orodje v boju proti vnetim ušesom.
Neprimerna prehrana zaradi močne alergije še poslabša stanje ušes.
Pri prvem pregledu smo ugotovili, da ima pes gnojni izcedek iz obeh ušes ter vneto kožo med prsti, zato smo se odločili za lokalno in sistemsko zdravljenje z protivnetnimi in antibiotičnimi zdravili. Tovrstno zdravljenje se običajno uporablja pri podobnih alergijskih težavah, vendar se pri njem stanje ni občutno popravilo. Zaradi tega smo se odločili za nadaljnjo diagnostiko – alergološko testiranje in mikrobiološko analizo brisov pasjih ušes.
Potrjena je bila alergija na določeno vrsto hrane, vendar zdravljenje ni bilo preveč uspešno, saj je kuža še naprej jedel zanj problematično hrano.
Mikrobiološka analiza, ki smo jo opravili v okviru projekta Eureka, je ob tem pokazala, da je imel pes v ušesih različne patogene bakterije. V enem ušesu smo dokazali bakterijo Staphylococcus pseudintermedius z več odpornostmi na antibiotike, tudi na meticilin (MRSP), kar predstavlja še posebno težavo. V drugem ušesu je bila prisotna bakterija Escherichia coli, prav tako odporna na večje število antibiotikov. Take kombinacije si vsekakor nismo želeli, saj ni dopuščala izbora antibiotika, ki bi učinkoval na obe bakteriji. Zato smo se odločili za antibiotik, ki učinkuje na eno od bakterij in upali, da bo zdravljenje alergije pripomoglo k rešitvi težav.
Stanje se psu ponavlja, antibiotične terapije infekcijo nekoliko zavrejo, vendar je ne pozdravijo. Med drugim tudi zato, ker zaradi vseh motečih dejavnikov ne uspemo zagotoviti vseh potrebnih pogojev za uspešno zdravljenje. Nujno bi bilo, da bi lahko izvedli tudi redno čiščenje ušes in druge dodatne posege, ki pa jih pes ne dopušča. Ob tem bi morali redno jemati mikrobiološke vzorce in se sproti prilagajati odpornostim bakterij na antibiotike.
Za razliko od humane medicine, v veterini nimamo na voljo vseh obstoječih antibiotikov, ki so rezervirani predvsem za ljudi.
Zato je skrb za primerno rabo antibiotikov v veterini še posebej pomembna, žal pa nam delo z živalmi ne dopušča vedno vseh tehnik, ki bi bile za zdravljenje idealne.
Trudimo se, da bi psu vsakokrat predpisali primerne antibiotike, ki jih v kolikor nam uspe odvzeti brise, izbiramo glede na mikrobiološko analizo. Najboljša izbira pa bi vsekakor bilo kirurško zdravljenje notranjega in srednjega ušesa, vendar se lastniki zaradi starosti psa in stanja njegovega srca, niso odločili za poseg.
Pomena in prisotnosti bakterij, odpornih na antibiotike, pri živalih ne smemo zanemariti, saj je dokazano, da se lahko te bakterije prenašajo tudi na ljudi.
Skrb za zdravje živali je tudi skrb za naše lastno zdravje in zdravje naše družine. To je tudi eden od razlogov, zakaj smo se odločili za pot raziskovanja antibiotičnih odpornosti preko projekta Eureka E! 13509 (PetriView). Želimo si, da bomo v prihodnosti tudi takšne primere lahko bolj zanesljivo reševali.
Miha Avberšek, mikrobiolog
Zora Kučuković, dr. vet. med.