Tavrin je esencialna aminokislina, eden izmed osnovnih gradnikov beljakovin. Ime izvira iz latinskega imena za bika (Bos Taurus), saj je bil sprva odkrit v žolčniku goveda. Danes vemo, da se nahaja v več tkivih živali in človeka.
Funkcija tavrina še danes ni popolnoma raziskana. Deluje kot zaščitnik celic, predvsem živčnega tkiva, pa tudi mišic. Pri ljudeh je poznana korelacija tavrina s krvnim tlakom, nivojem sladkorja v krvi (tavrin pomaga pri diabetesu), debelosti… Pri mačkah in psih se pomanjkanje tavrina kaže predvsem v spremembah na očeh (propadanje mrežnice) in obolenjih srčne mišice (dilatativna kardiomiopatija).
Tako živali kot ljudje lahko dobimo tavrin s prehrano. Največ tavrina vsebuje meso, predvsem morska hrana, puranje in piščančje meso. Beljakovine rastlinskega izvora vsebujejo le malo ali nič tavrina.
Pes po kardiološkem pregledu
Del tavrina naše telo ali telo živali sintetizira samo. Znano je, da lahko psi tvorijo več tavrina, mačke pa zaradi pomanjkanja encima le v omejenih količinah. Zato je zelo pomembno, da mačkam zagotovimo zadosten delež mesa v njihovi prehrani.
Psi lahko tavrin sintetizirajo sami iz druge aminokisline – cisteina. Izjema sta pasmi koker španjel in zlati prinašalec. Pri njih je od tavrina odvisna dilatativna kardiomiopatija pogostejša bolezen, če ne uživajo uravnotežene hrane.
Polona Padežnik, dr.vet.med.