Srce je pomemben organ, ki po telesu potiska kri in tako skrbi za oskrbo vseh celic s kisikom, hrano in minerali. Obolenja srca niso redka pri nobeni živali, niti pri govedu. Velikokrat so bolezni srca pri govedu spregledane, saj klinični znaki niso dovolj značilni, diagnostične preiskave zaradi terenskega dela ali cenovne omejenosti niso na voljo, pri hujših oblikah obolenj pa lahko pacient pogine še pred postavitvijo diagnoze.
Srčna obolenja delimo na prirojena in pridobljena. Prirojene bolezni so tiste, s katerimi se žival že rodi. Največkrat so to levo-desne povezave, kjer se s kisikom bogata kri iz levega dela srca meša s s kisikom siromašno krvjo iz desnega dela srca.
Prirojene napake na srčni mišičnini so redko odkrite. Pri novorojenem teletu se lahko pojavi oteženo in pohitreno dihanje. Zdravo tele diha s frekvenco vdihov 15–40/min. Višja frekvenca lahko pomeni težave, povezane s srcem, sploh, če telesna temperatura ni povišana. Tele je brezvoljno, apatično, lahko se pojavijo otekline nog in podgrline. Vendar ni nujno, da ima že novorojeno tele znake popuščanja srca, kljub temu da ima prirojeno srčno okvaro. Klinično se bolezen lahko izrazi tudi kasneje v življenju.
Med pridobljenimi boleznimi srca je najpogostejši travmatski perikarditis oiromaz, vnetje srčne ovojnice, zaradi tujka v prebavilih, ki prodre skozi steno prebavil in skozi trebušno prepono do zunanje ovojnice srca. Temu sledi endokarditis oziroma vnetje srčnih zaklopk, tumorska infiltracija srčne mišice (limfom) in dilatativna kardiomiopatija.
Vnetni procesi (perikarditis, endokarditis) se lahko kažejo s povišano telesno temperaturo kot splošni infekcijski sindrom. Žival kaže splošno oslabelost, neješčnost, apatičnost. V napredovanem stadiju se pojavijo edemi nog, lahko tudi zanašanje in otežena hoja. Ti procesi slej ali prej privedejo do srčnega popuščanja in smrti.
Ne glede na vzrok srčnega obolenja (infekcijski ali neinfekcijski) pa govedo za razliko od ostalih živali ne kašlja ob kardioloških težavah.
Prav tako pri govedu ne bomo opazili nenadnih izgub zavesti, kot je to pogosto pri psih. Večkrat se pojavi nenadna smrt brez predhodnih znakov, bolezen pa je ugotovljena šele ob sekciji. Kljub temu da srčna obolenja pri govedu niso redkost, je o tem napisanih zelo malo študij. Vzrok tiči v ekonomičnosti že pri samem veterinarskem pregledu. Veterinar je tu omejen zgolj na klinični pregled (poslušanje srca, ocena pulza, merjenje frekvence dihanja in rektalne temperature). EKG in ultrazvočna diagnostika, ki sta za postavitev diagnoze nujna, prideta v poštev samo v raziskovalnih namenih in ljubiteljskih rejah, prav tako tudi zdravljenje.
Polona Padežnik, dr.ved.med.