V praksi se pogosto srečujemo z novorojenimi teleti, ki nimajo volje do sesanja, kljub temu da so živali normalno razvite in brez drugih bolezenskih znakov. Tovrstne težave so pri teletih še posebej opazne v zimskem času.
T. i. sindrom šibkega teleta se kaže pri novorojenemu teletu, ki ne more vstati ali počasi vstaja ali pa stoji, je živahno, vendar noče piti. Takšna teleta lahko po telitvi poginejo že v treh dneh. Načeloma se taka teleta pojavljajo sporadično, sindrom pa lahko vseeno opazimo tudi v obliki izbruha, ki posledično povzroči izgubo velikega števila telet. Razvijanje preventivnih strategij za čredo je lahko težavno, saj omenjeni sindrom povzročajo številni dejavniki in nekatere izmed njih je nemogoče odpraviti potem, ko je sindrom že izražen.
Možni razlogi za sindrom šibkega teleta:
slabo vreme (mraz in/ali mokrota), ki povzroči znižanje telesne temperature (hipotermijo),
slaba preskrba krave s hranilnimi snovni v pozni brejosti (suhe krave),
BVD okužba (bovina virusna diareja),
težka telitev,
bolezen belih mišic (pomanjkanje selena),
leptospiroza,
poškodba teleta (druge živali ga pohodijo ali se uležejo nanj),
starost krave (večja pojavnost sindroma je pri teletih telic in zelo starih krav).
Slabo vreme
Slabo zimsko vreme (mraz in/ali deževje) je dodaten stres za breje krave, ki lahko neposredno zmanjša imuniteto krav. Manjši vnos krme v hudih vremenskih razmerah lahko imuniteto še dodatno zmanjša in povzroči izgubo telesne mase. V teh pogojih se obremenitev z zajedavci (uši in črvi) poveča, kar dodatno ogrozi kravo. Kombinacija teh dejavnikov podaljša čas, da izrine tele med porodom, posledično pa dobimo šibkejše tele. Takšnim teletom, povrženim v mrzlih (pod 10 °C) in mokrih razmerah, pade telesna temperatura in nimajo energije za sesanje.
Prehrana krav
Sindrom šibkega teleta je povezan z nizko energijsko in beljakovinsko prehrano pri visoko brejih kravah. Raziskovalci so ugotovili, da je težava povezana s količino beljakovin, ki jih krava zaužije v zadnjih šestdesetih dneh brejosti. Krave, ki so jedle seno z več kot 10 odstotki surovih beljakovin, niso imele težav s sindromom šibkega teleta, tiste, ki so jedle seno z manj kot 10 odstotki surovih beljakovin, pa so imele povprečno 8,5 odstotka šibkih telet. Teleta krav s pomanjkanjem beljakovin po rojstvu ne morejo proizvajati telesne toplote. Zato bi morale krave v zadnjih dveh mesecih brejosti prejeti vsaj 1 kg beljakovin na dan. Zdi se, da je energija v prehrani krav pomembna tudi zato, ker so teleta, ki jih telijo suhe krave, izpostavljena povečanemu tveganju za pojav tega sindroma.
BVD okužba
BVD virus se pogosto ugotovi v čredah, kjer pride do izbruha sindroma šibkih telet. Okužba krav z virusom BVD med brejostjo lahko povzroči abortus in/ali deformacije teleta (kupolasta glava, majhne oči, siva mrena, redka dlaka). Če je krava okužena med 40. in 140. dnevom brejosti, se tele lahko trajno okuži in je po rojstvu šibko ali slabo.
Distocija (težak porod)
Pri težkih porodih je tele izpostavljeno večjemu stresu, lahko postane hipoksično (nizka raven kisika), kar lahko povzroči zakisanje (acidozo) teleta. Posledica zakisanja je šibkost teleta, in če se ne odpravi, lahko povzroči pogin živali. Teleta po težkih porodih lahko poginejo kmalu po rojstvu. Če pa kljub težkemu porodu sesajo, se protitelesa iz kravjega mleziva slabo absorbirajo, zaradi česar so teleta pozneje bolj dovzetna za driske in pljučnice.
Bolezen belih mišic
Bolezen belih mišic je posledica pomanjkanja selena zaradi slabe oskrbe tal, na katerih raste krma. Če brejim kravam primanjkuje selena, se teleta lahko povržejo s šibkim srcem ali mišicami in poginejo kmalu po telitvi.
Leptospiroza
Bakterije leptospire so bile odkrite pri številnih šibkih novorojenih teletih.
Starost krave
Telice in zelo stare krave so bolj dovzetne, da povržejo šibka teleta. Za obe starostni skupini je prehrana najverjetneje glavni razlog – telice med brejostjo še vedno rastejo, zato jim lahko primanjkuje beljakovin in energije. Pri telicah je tudi večja verjetnost težkih telitev. Starejše krave imajo lahko težave z ohranjanjem telesne mase.
Kaj lahko storimo, če se opazimo izbruh sindroma šibkega teleta?
Če v čredi opazimo izbruh sindroma šibkih telet, je potrebno takoj ukrepati, da lahko rešimo druga teleta. Zagotovite zavetje v slabem zimskem vremenu. Potrebno je zagotoviti čisto mesto za telitev z dobrim odtekanjem in vetrolovom ali ograjenim gozdom, ki bo pomagalo zmanjšati vpliv slabega vremena na teleta. V nekaterih primerih bo morda treba krave in teleta preseliti v hlev ali v porodni boks za prve dni po porodu. Vendar je treba krave in teleta preseliti na pašnike takoj, ko je tele dovolj močno in se dobro prehranjuje, običajno že en do dva dneva po telitvi. S tem preprečimo prekomerno izpostavljenosti povzročiteljem driske, ki se lahko hitro kopičijo v majhnih prostorih, kjer krave telijo. Takoj prepoznajte ogrožena in šibka teleta ter jim zagotovite posebno nego. Vsa teleta morajo vstati in piti v eni uri po telitvi. Če se to ne zgodi, pomeni, da je tele šibko in morda zahteva posebno nego. Tele, ki je ob telitvi zamazano z rjavim do rumenim mekonijem, nakazuje, da je bilo med telitvijo verjetno pod stresom. Takšna teleta morajo biti deležna posebne nege (osušena z brisačami in ogrevana z infrardečo žarnico ali odejami za teleta). Če krava sama od sebe ne očisti teleta, mu je potrebno nameniti posebno nego in ga pozorno opazovati. Vsako tele, ki je videti šibko, leži na boku ali je videti dehidrirano, je treba takoj pogledati. Če je tele dehidrirano, lahko ugotovimo tako, da pogledamo sluznico v ustih – ta bo suha in lepljiva, prst pa se nam ob dotiku lepi na dlesni. Dehidrirano tele bo verjetno imelo udrte oči in mrzle noge. Če dehidrirano tele najdemo zgodaj, je dajanje toplih tekočin z elektroliti, ki vsebujejo bikarbonat (soda), s posebno cevko za hranjenje lahko učinkovito pri rehidraciji in odpravljanju zakisanosti (acidoze). Če je tele močno dehidrirano, bo morda potrebovalo infuzijo (intravensko tekočino). Dehidrirana novorojena teleta verjetno niso dobila mleziva in jim je treba s sondiranjem dati shranjeno mlezivo ali nadomestek mleziva. Selen. Oceniti moramo raven selena v obroku ali preveriti raven selena pri šibko rojenih ali mrtvorojenih teletih. Injekcije selena se sicer lahko dajo teletom ob rojstvu, vendar niso tako učinkovite kot dodajanje selena brejim kravam pred telitvijo. Ocenimo beljakovine in energijo v obroku. Sodelujemo z veterinarjem ali nutricionistom, da ugotovimo, ali so krave primerno oskrbljene z beljakovinami in energijo. Redno ocenjujemo telesno kondicijo krav.
Odpravljanje pomanjkljivosti lahko zmanjša težave s šibkimi teleti pri kravah, ki bodo telile šele čez nekaj mesecev.
Kaj lahko storimo, da preprečimo sindrom šibkih telet v naslednji sezoni telitev?
Krave cepimo vsaj štiri do šest tednov pred telitvijo proti boleznim, ki jih povzročajo klostridiji (»7-way«), respiratornim virusom in injiciramo selen, če krave jedo krmo s premajhno vsebnostjo selena.
Testiramo čredo na BVD, da bi identificirali in odstranili trajno okužene živali.
Zagotovimo pravilno oskrbo z energijo in beljakovinami za breje krave.
Spremljamo rezultate ocene telesne kondicije, da zagotovimo ustrezno stanje ob telitvi.
Zagotovimo zavetje v primeru slabega vremena za krave ob telitvi.
V času telitve imamo dovolj pomoči za opazovanje krave, pomoč pri telitvi in, če je potrebno, za zdravljenje teleta.
Za več informacij (URL povezave):
Aleksandar Plavšić, dr. vet. med.