DISPLAZIJA KOLKOV PRI MAČKAH

Displazija kolka je genetsko pogojena deformacija kolčnega sklepa, ki je sicer značilna predvsem za pse, vendar se lahko pojavlja tudi pri mačkah, čeprav redkeje. Deformacija sklepa se pojavi tekom rasti, lahko se pojavi samo na enem ali pa na obeh kolčnih sklepih. Čeprav lahko do displazije pride pri katerikoli mački, je deformacija vseeno pogostejša pri večjih čistokrvnih pasmah, kot je pasma maine coon, omenja pa se jo tudi pri himalajskih mačkah. Pri domačih evropskih mačkah je stanje redko.


Mačke pogosto skrivajo znake bolečine, zato se pogosto zgodi, da v zgodnjih fazah razvoja displazije sploh ne opazimo kliničnih znakov. Znaki so lahko odsotni tudi pri mačkah z blago do zmerno displazijo. Displazijo pogosto odkrijemo povsem po naključju, med rutinskim pregledom pri veterinarju ali pri rentgenskem slikanju iz drugih razlogov.

KOLČNI SKLEP PRI MAČKI

(Fotografija vzeta iz: https://www.packerlandvet.com/services/bone-and-joint-care-feline-hip/)


Klinični znaki, ki jih lahko opazimo pri kolčni displaziji so:

- šepanje, ki se postopoma slabša,

- težave pri odvajanju blata,

- letargija,

- izogibanje fizični aktivnosti (plezanje, skakanje),

- težave pri vstajanju in premikanju,

- stoja z zadnjimi nogami izrazito skupaj,

- vedenjske spremembe pri uporabi stranišča (npr. težko vstopijo/izstopijo),

- prekomerno lizanje v predelu bokov,

- zmanjšana gibljivost zadnjih okončin,

- kazanje bolečine ob dotiku kolčnega predela ali pa izogibanje dotikom v tem področju,

- izguba mišičnine,

- ohromelost zadnjih okončin.


Diagnozo postavimo s pomočjo rentgenskega slikanja. Pogosto je za slikanje potrebna sedacija ali splošna anestezija, da so mišice popolnoma sproščene.


Pri mačkah displazijo kolkov običajno zdravimo konzervativno. Taka terapija običajno vključuje protivnetna zdravila (nesteroidna protivnetna zdravila ali kortikosteroidi), ki jih predpiše veterinar. Svetuje se počitek ter omejitev gibanja. Smiselno je dodajanje prehranskih dodatkov, kot sta npr. glukozamin in hondroitin, ki lahko pomagata upočasniti napredovanje displazije. Pomagamo lahko tudi s fizioterapijo.


Bistvenega pomena je, da vzdržujemo idealno telesno težo naše mačke. Hrana naj bo kvalitetna, svojemu ljubljenčku moramo pa vseeno zagotoviti dovolj primernega gibanja. Skakanje omejimo.


Paziti moramo, da so hrana, voda ter mačje stranišče postavljeni na lokacijah, ki so za mačko lahko dosegljive.


V kolikor konzervativne metode zdravljenja ne delujejo, se lahko poslužimo ortopedske operacije. Veterinar lahko predlaga dva posega, in sicer ostektomijo stegnenične glavice (ang. Femoral head ostectomy, FHO) ali pa popolno zamenjavo celotnega kolka (ang. micro-THR). Menjavi celotnega kolka se pri mačkah redkeje poslužujemo.


PRIMERJAVA ZDRAVEGA IN DISPLAZIRANEGA KOLKA

(Fotografija vzeta iz: https://phys.org/news/2019-11-hip-dysplasia-cats-hereditary-common.html)


Ostektomija stegnenične glavice je poseg, pri katerem veterinar odstrani deformirano glavico in vrat stegnenice. Vlogo sklepa prevzamejo okolne mišice, po okrevanju po posegu pa mačke običajno živijo povsem normalno življenje.


Glede na to, da je displazija dedna deformacija, je iz vzreje smiselno izločiti mačke z displazijo. Zaželeni sta sterilizacija oz. kastracija, da se displazija ne prenese na potomstvo. V kolikor ima vaš maček predispozicijo za displazijo, mu lahko vseeno olajšate življenje. Smiselno je vzdrževanje zdrave telesne teže ter primerna fizična aktivnost, da se ohranja primerna mišična struktura. Pri mladičkih je smiselno, da jim omejimo pretirano aktivnost, sploh skakanje z višine, dokler se rast ne zaključi.


Rosa Teja, dr. vet. med.

149 views0 comments

Recent Posts

See All